Pristanek na Luni - pa je bil res na Luni?

https://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/07/20/64605659_vesoljci.jpg

Posadka Apollo 11: Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin E. Aldrin, Jr.

ZANIMIVOST:

NASA-ine posadke Apollo so dobile ime po grškem bogu svetlobe, poezije in zdravilstva - Apolonu (grško Apollon)

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f8/Apollo11logo.jpg

Znak odprave Apollo 11

LUNA:

Luna je edini Zemljin naravni satelit. Leži v Zemljini orbiti. Od nje je oddaljena je približno 370-400 tisoč kilometrov in se še vedno oddaljuje. Zaradi tega v bližnji prihodnosti ne bo več mogoče videti popolnega sončevega mrka, saj bo vidna Lunina ploskev premajhna, da bi prekrila celotno Sončevo vidno ploskev. Luna se vrti okoli Zemlje v nasprotni smeri urinega kazalca. Plima in oseka nastaneta zaradi težnosti Lune, plimovanje pa upočasnjuje vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Težnosti pospešek je na Luni približno 6-krat manjši kot na Zemlji. Luna ima vedno enako površje obrnjeno proti Zemlji. Svetli dan na luninem površju traja približno 15 dni. Luna vsak dan zaide 48 minut pozneje.

SATURN V:

Saturn V je bila težka ameriška raketa nosilka za lete s človeško posadko. Večinoma se je uporabljala na Luninem programu Apollo, je pa se tudi vtirila v nizko Zemeljsko orbito ameriško vesoljsko postajo Skylab. Saturn V je do danes še vedno najvišja, najtežja in najmočnejša raketa, ki je uspešno delovala. Izstrelila je tudi najtežji tovor v NZO. Raketa Saturn V je bila izstreljena trinajstkrat, uspešnih pa je bilo 12 izstrelitev. Do danes je Saturn V edina raketa, ki je izstrelila človeško posadko izven NZO. Vsega je na tej raketi sodelovalo 24 astronavtov, ki so leteli okrog Lune, dvanajst od njih pa je pristalo na Luni. Raketa Saturn V je največja v družini raket Saturn. Dizajn te rakete je bil baziran na balističnih raketah iz druge svetovne vojne. Bila je visoka 110,6m, njen premer je bil 10,1m, tehtala pa je 2800 ton.

POT:

Za prvi pristanek na Luni so bili torej izbrani Neil A. Armstrong kot poveljnik, Edwin E. Aldrin kot pilot lunarnega modula in Michael Collins kot pilot ladje Apollo 11. Astronavti so svoji plovili poimenovali Columbia (komandni in servisni modul) ter Eagle (Orel - lunarni modul) Apollo 11 so izstrelili 16.7.1969 ob 15.32 po srednjeevropskem času z gigantsko 111 metrsko raketo Saturn V. Po nekaj več kot tridnevnem letu se je Apollo 11 vtiril v Lunino orbito. Naslednji dan sta Armstrong in Aldrin zlezla v Orla in se začela pripravljati za odcepitev od Columbie in pristanek na Luni. Let Orla je šel po loku, ki se je vedno bolj približeval Lunini poršini in je potekal brezhibno. 20.7.1969 ob 21.12 GMT+1 je Armstrong sporočil:"The Eagle has landed" ("Orel je pristal"). Resnici na ljubo ni potekalo vse brezhibno, saj je astronavta računalnik na krovu Orla peljal naravnost v žrelo kraterja, pokritega s kamenjem, tako da je moral Armstrong prevzeti kontrolo nad Orlom in pristati ročno na bolj ugodnem mestu, 6km stran od prvotnega cilja. Po dolgotrajnih preverjanjih sistemov v lunarnem modulu sta astronavta 21.7 ob 0.42 GMT+1 začela oblačiti skafandre za odhod na površino.Ob 3.40 sta odprla loputo in Armstrong je začel lesti skoznjo. Nato se je previdno in počasi začel spuščati po lestvi navzdol. Najprej je stopil na "krožnik", ki se je nahajal na koncu pristajalne noge. Zatem je previdno stopil na Lunina tla. Ura je bila 3.56 po srednjeevropskem in 21.56 po ameriškem vzhodnem času (zaradi tega je v ameriški literaturi podatek, da je človek prvič stopil na Luno 20. in ne 21. julija 1969). Njegove prve besede so še danes legendarne:"To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Armstrongu je po kakšnih dvajsetih minutah sledil še Aldrin, ob 4.42 zjutraj pa sta astronavta razvila ameriško zastavo. Poleg tega emblema sta astronavta pustila na luni še 5 spominskih značk za astronavte, ki so dotlej umrli v različnih nesrečah in pa ploščico z napisom "Tu so ljudje s planeta Zemlje prvič stopili na Luno, julija 1969. Prišli smo v miru za vse človeštvo." Za znanstvene namene sta astronavta pustila na Luni komplet opreme ALSEP (Apollo Lunar Surface Experiments Package) v okviru katerega so bili lovilec sončevega vetra, seizmometer in odbojno zrcalo laserskih žarkov. Kasneje so z observatorijev na Zemlji skozi teleskop usmerili laserski žarek, ki se je odbil od zrcala; iz časa, ki ga je žarek porabil za pot do Lune in nazaj pa so lahko natančno določili razdaljo do lune. Astronavta sta nabrala 22kg kamnin. Seveda je bila ena od nalog programa Apollo tudi njihova vrnitev na Zemljo. Ob 6.11 sta bila oba astronavta v Orlovi kabini, vzlet z Lune pa je sledil ob 18.54. Misija, ki je trajala 8 dni, 3 ure in 18 minut, se je končala 24.7.1969 ob 17.50, ko je kapsula Apollo 11 pristala Tihem oceanu. Astronavte je pobrala letalonosilka Hornet, kjer so jih takoj zaprli v 14-dnevno karanteno zaradi preprečitve izbruha kakšne bolezni, ki bi jo lahko povzročili mikroorganizmi z Lune (možnost, ki so jo kmalu opustili). Sledil je pozdravni govor tedanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona in parade v večjih ameriških mestih.

ODPRAVA:

Odprava Apollo 11 je bila dvanajsta izmed NASA-inih vesoljskih odprav in šesta s človeško posadko. Za Apollom 11 se je zvrstilo še šest drugih Apollovih odprav s človeško posadko, ki so bile namenjene na Luno.Posadka Apollo 12 je pristala v Oceanu neviht. Astronavta sta opravila 2 štiriurna sprehoda, med katerima sta namestila komplet znanstvene opreme in nabrala 34kg kamnin. Uspešnih je bilo 9 odprav, Apollo 13 pa je doživel nesrečo med letom proti Luni. Po šestih urah letenja je eksplodiral kisikov tank v servisnem modulu. Ker je bil Apollo že na tiru proti Luni, je moral pred vrnitvijo na Zemljo enkrat obkrožiti Luno. Pri tem so si astronavti pomagali z lunarnim modulom, tako da so se vsi živi vrnili na Zemljo. področje na Luni, kamor so bili namenjeni astronavti Apolla 13, je obiskala posadka Apolla 14. Misija je tokrat potekala brezhibno, astronavta pa sta opravila 2 sprehoda po površini. Apollo 15 je bila prva misija, ki je imela na voljo lunarno vozilo - rover. Astronavta sta pristala blizu goravja Apenini in nabrala 77kg kamnin in prevozila 8km po površini. Misija Apollo 16 je posebna, ker sta astronavta pristala na visokogorskem področju in ne na enem izmed lunarnih morij. Apollo 17 v katerem je letel tudi edini znanstvenik v programu Apollo je zadnji polet na Luno v okviru tega projekta. Astronavta sta na Luni ostala rekordnih 77 ur, od katerih sta bila 22 ur izven lunarnega modula. Potovanja na Luno so se tako končala, ladje Apollo pa so uporabili še štirikrat, in sicer 3-krat v programu orbitalne postaje Skylab in enkrat v ameriško-sovjetskem programu Apoll Soyuz Test Project.

ALI JE BIL PRISTANEK RES NA LUNI?

Pristanek ni bil na Luni:

Pristanek je bil na Luni (NASA odgovarja teoretikom zarote):

VIRI: