Znanstveniki so kmalu po tistem, ko sta vesoljski plovili VOYAGER 1 in 2 leteli mimo
Saturnove lune TITAN začeli razmišljati o obstoju morij, ki bi bila skrita pod njeno gosto atmosfero.
Pojavile so se različne ideje, kako bi ta morja raziskovali in kaj bi utegnili tam najti.
Vesoljsko plovilo Cassini in Hubblov vesoljski teleskop sta obstoj teh morij končno potrdila
tako da ideje o njihovem raziskovanju zdaj dobivajo konkretnejšo obliko.
Titan, ki je Saturnova največja luna, ima premer okoli 5000km in je zato precej manjši od Zemljinega mesca. Je edini naravni satelit v Osončju, ki ima polek Zemlje gosto atmosfero in stabilne površinske tekočine, ki so metan, etan in propan, ki tvorijo morja in jezera. Ta ležijo predvsem na polarnih območjih, kjer so temperature dovolj nizke za utekočinjenje omenjenih plinov.
JEZERO ONTARIO LACUS
Bilo je najprej odkrito in leži na južni polobli. V bližjini so odkrili tudi oblake, ki nakazujejo,
da se jezero napaja iz njih.
Izkazalo se je tudi, da je jezero precej plitvo, saj je globoko le nekaj metrov, večina pa še najbolj spominja ja blatno
plitvino. Ko je sonda Cassini začela podrobneje preučevati Titanovo severno poloblo, je odkrila še večje količine površinskih
voda. To je bilo morje Kranken Mare.
KRANKEN MARE IN LIGEIA MARE
Ko je sonda Cassini začela raziskovati severno poloblo, je naletela na večje količine površinskih tekočin,med katerimi je bilo tudi največje morje
KRANKEN MARE. Ta ima površino 400.000km2, to pomeni, da je nekoliko večje kot Kaspijsko morje na Zemlji.
Njegov premer meri 1200km,s pomočjo radarja izmerjena največja globina pa naj bi bila 160m. Znanstvenikom je uspelo zaznati 1.5cm visoke valove, ki se premikajo s hitrostjo 0.7m/s.
Doslej zbrani podatki kažejo, da valovi na površini Titanovih morij nikjer ne presežejo višine 50cm in so cečino časa nižji od 20cm.
ALI STE VEDELI?
Kranken mare premore tudi morsko ožino, ki se imenuje Krankenovo grlo in je široka 17m.
Po velikosti bi se lahko primerjala z Gibraltarsko ožino. Predvidevajo, da skozi Krankenovo grlo tečejo močni tokovi.
Plimska nihanja na vseh morjih znašajo okoli 1m, zato so znanstveniki izračunali, da bi naj tok v Krankenovem grlu znašal okoli 0.5m/s.
Kranken mare je povezano s Ligeia mare, ki je dobilo ime po grški mitologiji.
Doslej odkrite tekoče oblike zaenkrat pokrivajo le nekaj stotink njegovega površja, kar pomeni da je Titan dosti bolj suh kot Zemlja.
Obale so bile na severni polobli dokaj stabilne in se niso spreminjale. Del obal je izpostavljen eroziji, nekateri izlivi pa so videti kot
poplavljene rečne doline.
LIGEIA MARE Ima površino okoli 126.000km2, dolgo je 420m in globoko okoli 170m,za 10 več od največjega morja,
Kranken mare. Je večje od največjega sladkovodnega jezera na Zemlji (ta leži v Kanadi in se imenuje Gornje jezero).
Leta 2012 so na morju Ligeia Mare opazili otok, ki je nato spet izginil.Ker se je njegova oblikah na radarskih slikah vesoljskega plovila Cassini spreminjala, znanstveniki poskušajo ugotoviti, za kakšen pojav gre. Ni namreč nujno, da gre za otok, temveč je mogoče tudi, da gre za kaj drugega npr. dvigajoče se mehurčke, plitvine. Lahko bi bil tudi posledica sezonskih sprememb.
Dosedanje analize kemijske sestave morij so potrdile prisotnost etana. Njihova točna sestava še žal ni znana, vendar na podlaji računalniških modelov
znanstveniki predvidevajo, da jo sestavlja 75% enata, 10% metana in 7% propana. Ostale sestavine so vodikon cianid,
butan, dušik in argon. Možna je tudi prisotnost benzena, ki bi na površje padel kot sneg, ki bi se raztapljal v morjih.
Nekatera morja bi lahko postala nasičena z benzenom tako kot Mrtvo morje s soljo.
Vendar naj bi imela različna morja na tem planetu različno sestavo. Kranken in Ligeia mare naj bi sestavljal le benzen, vendar bo to potrebno še znanstvano potrditi.
voda niso odkrili le na polarnih območjih ampak tudi v ekvatorialnem pasu. To jezero je globoko vsaj en meter in leži v bližjini pristanka sonde Huygens in ima površino 4000km2. Verjatn ose namaka iz podtalnice. Sonda je v bližjini jezera našla peščeno okolje, ki je bilo ne dolgo tega mokro (vlaga na Titanu je metan). V okolici pa so ležali prodnjaki iz zamrznjene vode, pesek pa je tam zgrajen iz ledenih vodnih zrn.
MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NA PLANETU TITAN
na izredno nizke temperature na Titanu, ki dosegajo okoli -180°C, se najbrž zdijo možnosti za obstoj življenja majhne. Praktično, so pa vse oblike življenja na Zemlji odvisne
od tekoče vode, saj življenje lahko poteka le v vodnem okolju. Ker so na tem planetu tekočine meta in etan, se postavlja vprašanje, ali je morda življenje mogoče tudi na
osnovi takšnih tekočin. Zato so se znanstveniki lotili računalniškega modeliranja in simulacij membran. Uspelo jim je, le da so membrane drugačne (fosfolipidne), ker prisotnosti vode,
kakršno poznamo na Zemlji ni. To so poimenovali aztosom, ki je sestavljen iz dušika, ogljika in vodika. Naslednja naloga znanstvenikov je ugotoviti, kako bi v takem okolju potekala
presnova.Ko jim to uspe, bodo lahko zelo hitro predvidevali, kakšne življenjske oblike bi lahko odkrili na Titanu.
RAZISKOVANJE MORIJ NA TITANU
Kmalu po razburljivih odkritjih plovila Cassini, sta ameriška NASA in evropska vesoljska agencija ESA začeli razmišljati o njegovem naslednjiku, ki bi se imenoval
Titan Saturn System Mission (TSSM) in stal prb. 2,5 milijarde USD. Če bi plovilo izstrelili leta 2020, bi Saturn doselo 2029, nekaj let bi krožilo okoli njega in se nato končno
utrinilo v orbito okoli Titana.
-SESTAVA PLOVILA TSSM: Plovilo TSSM naj bi bilo sestavljeno iz 2 sond, ena bi lebdela po zraku, druga plula pod vodo. Opremljeni naj bi bili z radarji, podatke pa pošiljali orbitalnemu
plovilu, ki bi jih posredovalo na Zemljo. Tako bi balon oz. orbitalno plovilo ostalo v zraku vsaj pol leta in najmanj 1x obkrožilo Titan na višini 10km.
Sondo, ki bi plula po morju, so obravnavali kot ločeni projekt, imenovan Titan Mare Explorer (TiME). Sonda bi plula po morju in analizirala sestavo in obale, vendar se še danes
niso odločili za financiranje. Če bi se zanjo odločili, bi plovilo pristalo na Ligeia Mare.
Inženirji, katerih naloga je razvoj idej o načinih raziskovanja planetov našega Osončja, vse bolj razmišljajo o uporabi brezpilotnih letal, ki imajo številne prednosti pred roboti, ki se gibljejo po površini. Takšna letala so še zlasti primerna za vesoljska telesa z gostimi atmosferami, kot je Titan, kjer je atmosfera kar štirikrat gostejša kot na Zemlji, pomaga pa tudi sedemkrat manjša sila težnosti. Konkretna zamisel za takšno letalo že obstaja in se imenuje AVIATR. Zaradi majhne težnosti in gostejše atmosfere bi letalo, ki bi ga napajal radiozotopski generator z močjo okoi 250 W, brez težav lahko brez prekinitev in vmesnih pristankov letelo več let ali celo desetletij. Prednost letala pred satelitom v orbiti okoli Titana je predvsem v tem, da bi letalo lahko letelo pod oblaki, ki sicer zakrivajo površino te lune. Vesoljsko plovilo Cassini si mora pri fotografiranju površine pomagati s posebnim radarjem in kamero, ki deluje na valovih dolžinah, ki le delno prodrejo skozi oblake. Fotografije z letala bi bile lahko podobne kakovosti, kot so bile fotografije sonde Huygens, ki jih je naredila med spustom na Titan leta 2005.
Podobna brezpilotna letala, kot je predlagani AVIATR, so na voljo ameriški mornarici, ki jih uporablja za zračni nadzor bojišč. Uporabili bi torej tehnologijo, ki je bila razvita za vojaške dejavnosti, in s tem prihranili pri stroških razvoja. Letalo namreč potrebuje programsko opremo, ki mu omogoča dolgotrajno samostojno navigacijo, saj neposredno daljinsko upravljanje ne pride v poštev, ker radijski signal do Titana in nazaj potuje več kot dve uri. Količina energije, ki jo oddaja vgrajeni generator, omejuje hitrost prenašanja podatkov, ki bi jih letalo lahko pošiljajo s pomočjo satelitske antene, vgrajene v nos letala.
Še najbolje bi se bilo v morja na Titanu potopiti, da bi lahko neposredno videli morebitne življenjske oblike,
ki orda pod površjem. Pri Nasi že razmišljajo o možnosti, da bi Kraken Mare raziskovali s pomočjo podmornice,
ki bi delovala tako na gladini kot pod njo. Analizirala bi
kemijsko sestavo morja in kartografirala svojo okolico - tako obalo kot dno morja.
Z njeno pomočjo bi lahko ugotovili smeri in hitrosti morskih tokov, vključno s tistimi v globini.
Znanstvenike bi gotovo zanimalo, ali se sestava morja in njegova temperatura spreminjata z globino in
kako se različne plasti v morjih med seboj mešajo. Radi bi tudi posneli fotografije morskega dna, da bi
proučili tamkajšnje usedline, ki bi lahko bile zelo nenavadne.
Za zdaj predlagana podmornica naj bi tehtala 1,4 tone, vir energije pa bi bila dva radiozotopska generatorja. Na podmornici bi bile
nameščene luči in kamere, tipala za zaznavanje meteoroloških podatkov in analizo vzorcev kemijskih snovi. Antene na zgornjem delu
podmornice bi omogočale komunikacijo z Zemljo.
POVZETEK
Izsledki raziskav Titana bi morali dati odgovore glede podobnosti in razlik pri kroženju metana na Titanu v primerjavi
s kroženjem vode na Zemlji. Razumevanje meteooroloških procesov na Titanu bi nam lahko pomagalo bolje razumeti meteorologijo.
na Zemlji. Lahko bi odkrili tudi tektonske in vulkanske procese ter morda izvedeli kaj več o vodnem oceanu globoko pod Titanovo
površino, ki ga je zaznalo plovilo Cassini.
Raziskovanje sveta, v katerem dežuje tekoči metan in sneži benzen, se nam lahko zdi skrajno futuristično, vendar so tehnologije
večinoma že na voljo. Na žalost pa ključna tehnologija, ki bi dajala vir energije za tovrstne naprave, zaostaja v razvoju.
Pri Nasi so se namreč leta 2013 odločili za ustavitev nadaljnega razvijanja naprednega radiozotopskega generatorja, saj
so stroški do takrat že dosegli 260 milijonov USD, s čimer so za 110 milijonov presegli načrtovani proračun projekta.
-nasa.gov/mission_pages/cassini/main - Cassini. (2015)
-lpi.usra.edu/opag/Oct2011/presentation/1_AVIATR_Barnes.pdf - AVIATR
- Zidar Peter, Morja in jezera na Titanu, Življenje in tehnika, leto 2015, (22-30).