Celine in oceani na severni polobli so se po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov pričeli segrevati
že z začetkom uporabe fosilnih goriv v industrijski dobi pred skoraj dvestotimi leti. Prvi znaki segrevanja in porasta
toplogrednih plinov so se na območju tropskih oceanov in arktike pojavili že leta 1830, kar pomeni, da se je globalno
segrevanje, kakršnega poznamo danes, pravzaprav začelo že pred več kot 180 leti. Raziskovalci v Avstraliji so našli dokaze
za zgodnji pojav segrevanja, potem ko so preučili preko 500 let obširne podatke o drevesnih koncentričnih krogih, koralah in
ledenih plošč, ki skupaj tvorijo naravni arhiv zgodovinskih temperatur in njihovega spreminjanja na Zemlji. Mnogo tega, kar o
klimatskih spremembah vemo danes, temelji na natančnih meritvah temperatur od leta 1880 dalje, vendar pa so raziskovalci šele
zdaj odkrili, kdaj in na kakšen način se je zloglasno segrevanje sploh začelo. »Mnogo je znanega o klimatskih spremembah, vsaj
odkar imamo inštrumente, s katerimi lahko beležimo točne podatke,« je dejal Nerilie Abram, podnebni znanstvenik iz avstralske
Nacionalne univerze, »želeli smo odkriti, ali nam ti podatki kažejo celotno sliko.« Z obdelavo vseh znanih podatkov so
znanstveniki ugotovili, da so temperature oceanov in zraka nad severno poloblo začele naraščati že pred natančnim beleženjem
temperatur. Prišli so do zaključka, da se je vse skupaj začelo že okrog leta 1830. »Rast emisij toplogrednih plinov v 19. stoletju
je v primerjavi s sedanjo izjemno majhna, vendar vseeno lahko govorimo o začetku pojava, ki je danes prerasel v enega največjih
problemov sodobnega sveta,« je še dodal Abram
VPLIV TOPLE GREDE
Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje in opravi dolgo pot od Sonca do naše
atmosfere in ne pride v celoti do Zemljinega površja. Del sevanja atmosfera odbije nazaj v vesolje
(odboj ali refleksija), del sevanja ozračje vpije (absorbira). Ostalo sevanje ogreje zemljino površje.
Plini in vlaga v ozračju pa del toplotnega sevanja, ki ga seva ogreto zemljino površje, posrkajo in ga
"vrnejo" nazaj proti površju. Plini delujejo kot nekakšen izolator zraka v notranjosti. Tako je
temperatura višja, kot bi bila, če bi se zemljino površje ogrevalo samo s sončnim sevanjem. Če ne bi
bilo učinka tople grede, se bi Zemlja prehitro ohladila.
Problem nastane, ko je učinek tople grede preveč okrepljen. Zemlja se pregreva in posledice so številni
negativni učinki. K segrevanju ozračja pripomore tudi človek s sežiganjem fosilnih goriv, predelavo svinca,
pridobivanjem cementa, krčenjem tropskih gozdov itn.topla greda - učinek pretvarjanja kratkovalovnega sončnega
sevanja v dolgovalovno sevanje površja izrabljajo vrtnarji v toplih gredah. Steklo v rastlinjakih prepušča
sončno sevanje v prostor, istočasno pa preprečuje izmenjavo zraka in deluje torej v zaprtem prostoru.
Notranjost rastlinjaka je tako občutno toplejša kot zrak v okolici.
OZONSKA LUKNJA
Ozon je plast v stratosferski atmosferi (plinasto območje, ki obdaja zemljo in se razteza do
50km nad zemljo), ki nas varuje pred škodljivim UV-sevanjem. Je posebna oblika kisika, ki je sestavljen iz
treh kisikovih atomov – O3 . Čeprav ga je zelo malo, je v ozračju bistven, saj predstavlja naravno zaščito
pred najkrajšim ultravijoličnim sevanjem.Ozonski sloj je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nastaja
med 10. in 50. km nad njeno površino, največjo gostoto pa doseže pri višini 25 km nad morsko gladino.
Ker je ozon v ozračju redek, bi za dva do štiri milimetre debelo ozonsko plast, merjeno na površini
morske gladine pri temperaturi 00C, morali zbrati ves ozon iz ozračja. Vendar je njegova vloga za življenje
na Zemlji izredno pomembna. Stratosferski ozon ima varovalen učinek na vsa živa bitja na Zemlji, ker nas
varuje pred nevarnimi sončnimi žarki, pred genetskimi poškodbami, kožnim rakom in slepoto.
V zadnjih desetletjih so znanstveniki opazili hitro zniževanje količine ozona v atmosferi. Ta pojav imenujemo
»ozonska luknja«. Pojem ozonska luknja je prišel v veljavo šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja,
ko so znanstveniki prvič opozorili na porajajočo tegobo. Poprej tega pojma in z njim povezanega pojava sploh
niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z večanjem števila prebivalstva
in števila tovarn ter s porastom industrializacije je postajal problem ozonske luknje čedalje opaznejši.
Sprva so bile posledice majhne, v devetdesetih letih pa se je začela luknja močno večati, kar je povzročilo
vedno večjo zaskrbljenost med znanstveniki ter nasploh med širšo javnostjo. Ozonska luknja je največja
nad Antarktiko.
KISEL DEŽ
Kisli dež je rezultat onesnaženega ozračja. Kadar koli izgoreva kje kakšno gorivo, se proizvede veliko različnih
kemikalij. Navadno izpust iz avtomobila vidimo kot navaden siv plin, vendar pa se le malokdo zaveda, da ta
vsebuje ogromno nevidnih plinov, ki so izredno nevarni za naše okolje.Ta kislina je rezultat transformacije
žveplovega dioksida (SO2) ter dušikovega oksida (NO) na vlažne ali mokre sekundarne polutante, kot na primer
žveplena kislina (H2SO4), amonijev nitrat (NH4NO3) ali pa dušikova kislina (HNO3). Kisli dež je tako kot že
omenjeno blaga kislina z pH vrednostjo pod normalno 5.6.
REŠITVE
-Potrebno je znižati porabo fosiolnih goriv in izpustov ogljikovega dioksida v ozračje,
-potrebno je potrebno nove energetske vire in z energijo ravnati racionalno,
-160 držav na svetu je podpisalo kjotski protokol, ki omejuje izpuste toplotnihplinov,
-največji vir toplogrednih plinov so ZDA. Protokol so podpisale, niso pa ga še ratificirale.
Iskanje alternativnih virov energije, ki bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv, poteka
že dlje časa, vendar trenutno dostopni alternativni viri še ne dosegajo učinkovitosti
obstoječih virov energije, poleg tega pa zaradi njihove visoke cene niso dostopni prebivalcem
razvitih okolij. Dejstvo je tudi, da je množična živinoreja za skokovito porast toplogrednih plinov
zaslužna bolj kot svetovni prevozni promet skupaj, zato nam v letih, ki prihajajo, ne bo preostalo
drugega, kot da proizvodnjo mesa in mleka drastično zmanjšamo..Jezera in gozdove lahko zdravijo s
posipavanjem apna. S tem nevtralizirajokislost. Ribe se lahko vrnejo v ozdravljene vode, mlada
drevesa pa natakih tleh zdravo rastejo. Pa vendar zdravljenje z apnom ne morepovsemustaviti že začetek
umiranja, niti ne more nadzorovati izvoraonesnaževanja s kislinami.Prav zato je leta 1987 22 držav
ustanovilo klub 30% in se dogovorilo, dabodo do konca leta 1993 zmanjšali sproščanje SO2 za 30%.
To je bil kjotskisporazum. Mnoge države so uvedle stroga določila o avtomobilskihizpušnih plinih.
Prepovedali so uporabo neosvinčenega bencina inuvedliproizvodnjo izpušnih cevi s katalizatorjem.
Pline iz dimnikov vtermoelektrarnah očistijo tako, da jim dogradijo velikanskein zelo dragečistilne
naprave. Odvečni plini gredo skozi posebne čistilne komore, kjer jihškropijo z mešanico apnenca
in vode. Ta reagira z SO2 in ga večinomaodstrani.Tovrstne naprave zmanjšajo sproščanje SO2 za 90%.
MIT ALI RESNICA?
Tukaj je nekaj primerov ko so nas strašili oz. nam prigovarjali svari ki se niso zgodile, ali je
tako udi z globalnim segrevanjem?
-"Ledena doba"
Leta 1970 se nikomur ni sanjalo o globalnem segrevanju. Ravno nasprotno. Med leti 1950 in 1970 so povprečne temperature
padle, zato so znanstveniki začeli govoriti, da prihaja nova ledena doba. Led bo kmalu prekril severno poloblo, zato se
je treba pripraviti na polarni mraz. Seveda je bil za to kriv človek. Ko so po letu 1979 temperature spet začele naraščati,
je znanstvenik Nase James Hansen začel govoriti, da planetu grozi veliko segrevanje. Ko so se po letu 2000 temperature spet
znižale, so bili znanstveniki malo bolj previdni. Niso več govorili o globalnem segrevanju, ampak o podnebnih spremembah.
To je očitno koncept, ki ga lažje znanstveno branijo, je pa hkrati očitno edini način, da levičarske anticivilizacijske politike
»rešijo« svet pred samouničenjem.
-"izumrli bomo"
V času, ko so 22. april razglasili za dan Zemlje, je biolog iz Harvarda George Wald dejal, da bo civilizacija izumrla v 15 do
30 letih, če človeštvo ne bo takoj ukrepalo. Po njegovo se je človeštvo znašlo v tako hudi okoljski krizi, onesnaženje pa je
tako veliko, da je ogroženo celotno človeštvo. No, človeštvo še ni izumrlo.
-"Ljudje bodo nosili plinske maske"
Leta 1970 je revija Life objavila grozečo napoved, češ da imajo znanstveniki zelo trdne dokaze, da bodo morali prebivalci velikih
mest že v naslednjih desetih letih zaradi onesnaženosti zraka nositi maske, če bodo sploh hoteli preživeti. Po skoraj pol stoletja
ni treba v nobenem velemestu nositi mask.
-"Sonce ne bo več sijalo"
V začetku sedemdesetih let so znanstveniki napovedali, da bo zrak tako onesnažen, da se bo količina sončne svetlobe, ki doseže Zemljo,
zmanjšala za polovico. No, danes strašijo in svarijo pred UV sevanjem, ki predstavlja tveganje za zdravje.
ZANIMIVOSTI IN STATISTIKA
Zna se zgoditi, da bodo zaradi kislega dežja iz severno ameriških gozdovizginile vse ptice. Najbolj je na udaru drevesni drozg, ki
leto vpoletnih mesecih obišče gorske predele vzhodnega dela ZDA, kjer se pari.Znanstveniki so dokazali, kako negativen učinek ima
dež na parjenjete vrste, zato se bojijo, da bo v nekaj letih povsem izumrla. Poleg negativnih učinkov, ima kisel dež tudi pozitivne.
Znanstveniki sougotovili, da lahko kisel dež zavre 30 do 40 odstotkov proizvodnje vmočvirjih, ki jih prizadene. Metan je plin, ki
večinoma proizvajajobakterije pri razkrajanju šote in v ozračju, podobno kot ogljikov dioksidtvori posebno plast, ki preprečuje toploti,
da bi z Zemlje uhajala v vesolje.Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,6 °C
kar se nam sicer zdi malo,a
je zelo veliko in se bo v naslednjih sto letih predvidoma vzdignila za še 1,5 °C-4,5 °C. Statistike pričajo, da vpliva človek le
0,03-0,04% v skupni količini CO2 v atmosferi. To je približno 8 gigatonov letno. Zemlja jih oddaja 40.000 letno.Gladina morja naj bi se
do konca stoletja dvignila za 18 do 59 centimetrov
Segrevanje ozračja dokazuje več dejstev. Tako so se oceani zaradi višje temperature zraka
segreli do globine vsaj 3000 metrov, ledeniki in snežna odeja na obeh poloblah so se skrčili, gladina morja pa se je med
1961 in 2003 dvignila za 1,8 milimetra na leto,pri čemer se je v letih od 1993 do 2003 tempo pospešil na 3,1
milimetra na leto. Večina dviga je posledica širitve vode zaradi segrevanja,ostalo papritekanja vode iz taljenja ledenikov in snega.
Gladina morja naj bi se tako do konca stoletja dvignila za 18 do 59 centimetrov. Pri tem pa obstaja možnost, da se gladina morja dvigne še
za dodatnih 10 do 20 centimetrov, če se bo nadaljevalo najnovejše, presenetljivo taljenje polarnih ledenih plošč. Poročilo iz leta 2001 je
napovedovalo dvig gladine morja za do 89 centimetrov.
VIRI
Revija: "Mit o globanem segevanju"
Google slike
https://eucbeniki.sio.si/kemija9/1099/index4.html
https://www.skepticalscience.com/translation.php?a=50&l=22
http://moja-energija.50webs.com/globalno-segrevanje.html