Tablični računalniki

Tablični računalnik

(https://i.cdn.nrholding.net/18258451/450/450/)

Osebni, prenosni računalniki in mobilni telefoni so, hoteli al ne, do danes postali del našega vsakdana. V prihodnje pa bodo morda do podobnega statusa prišli tudi t.i. TABLIČNI RAČUNALNIKI.Tablični računalniki so vmesni faktorji med telefonom in računalnikom. So majhni in zelo tanki prenosni računalniki z zaslonom na dotik, ki je po diagonali večji od 18 cm, brez miške in tipkovnice. Omogočajo brezžično povezovanje v omrežje (Tablica tako in drugače, 2016). Na Wikipediji sta opredeljena dva tipa tabličnih računalnikov. Klasični tablični računalniki so opredeljeni kot računalniki, ki imajo zaslon, občutljiv na dotik, in pisalo, s katerim je mogoče pisati po zaslonu, predvsem pa upravljati relativno majhne gradnike obstoječih operacijskih sistemov klasičnih osebnih računalnikov. Tablični računalniki, ki jih danes množično oglašujejo in prodajajo, so poimenovani tablični računalniki druge generacije (angl. post-tablet computers), za katere se v strokovni literaturi uveljavlja izraz tablica. Zanje je značilna uporaba mobilnih operacijskih sistemov, ki se upravljajo preko zaslonov, občutljivih na dotik (Tablica tako in drugače, 2016).Potrošniki so se prvič z njimi srečali že ob koncu prejšnjega stoletja, vendar do leta 2010, do prihoda Applovega iPad, ni bilo večjega interesa za tovrstne izdelke. iPad je vse spremenil, prodaja gre v milijone, modelov z različnimi operacijskimi sistemi (prevladuje Android) pa je vse več

Prvi tablični računalnik

(http://staff.salisbury.edu/~rafantini/IMAGES/GRID/paddisplay.JPG)

Leta 1989 je podjetje GRID Systems dalo v prodajo prvi tablični računalnik, imenovan GRID Pad. Tehtal je okrog 2kg, imel je črno-bel odzadaj osvetljen zaslon, poganjal pa ga je operacijski sistem MS-DOS.

Prvi tablični računalnik je pred desetimi leti predstavil že Bill Gates. Napovedal mu je svetlo prihodnost, predvsem v poslovnem svetu. Takrat je bil to relativno močan prenosni računalnik z na dotik občutljivim zaslonom in v osnovi brez tipkovnice. Delo s to tablico je potekalo izključno s pomočjo pisala. Zasloni tiste čase namreč niso dopuščali tehnologije upravljana s prst. Ker Microsoftov koncept ni najbolj uspel so proizvajalci začeli izdelovati prenosne računalnike, ki so temeljili na tej osnovi. Imeli pa so tudi klasično tipkovnico in hkrati na dotik občutljiv zaslon. Tega je bilo mogoče vrteti in tako določiti obliko prenosnika ali tablice. Tehnologija je tako šla naprej in naprej in postopoma so se začele pojavljati današnje "moderne" tablice. Applov iPad tako danes nima ničesar skupnega s Microsoftovimi napravami. Zaslon na dotik ali grafična tablica omogočata uporabniku, da upravlja računalnik s posebnim pisalom (stylusom), digitalnim pisalom ali kar s prstom na roki, namesto z miško ali tipkovnico. Zaslon na dotik, ki ga lahko upravljamo s prsti ali pisalom imenjemo rezistivni zaslon. Zaslon ki pa ga je možno upravljati le preko prstov in reagira na toploto ter se na navadne styluse ne odziva, pa imenujemo kapacitivni.

Začetek razvoja pametnih telefonov

- 90.letih prejšnjega stoletja,

- Dlančiniki, ki so jih za podjetjem Palm ponujali tudi Dell, Sonny, Compaq in Microsoft,

- Postajali zmogljivejši, uporabni in ob prihodu barvnih zaslonov vse bolj privlačni za širšo javnost,

- Novo ime: pametni telefon,

- Nove možnosti uporabe: brskanje po spletu, sinhronizacija podatkov med napravami, komuniciranje prek aplikacij za neposredno sporočanje, itd.

Vodilna podjetja, v razvoju tabličnih računalnikov

Apple

(https://s3-eu-west-1.amazonaws.com/ceneje/www/images/products/mother/1024/1194/1194201-2.jpg)

Samsung

(https://cdn.theunlockr.com/wp-content/uploads/2014/08/Unroot-the-Samsung-Galaxy-Tab-4-10.1-3G.jpeg)

Lenovo

(https://klub.t-2.net/files/shop/9904/P1_0/3/tabli%C4%8Dni%20ra%C4%8Dunalnik%20lenovo%20tab%204%2010%20(za2j0041bg)_1.jpg)

Microsoft

(https://www.racunalniske-novice.com/images/1/H_MAX_1024x768/chuwi-hi13-e1487723900184.jpg)

Applov iPad suvereno na prvem mestu. Čeprav je konkurenca na trgu tabličnih računalnikov dokaj pestra (na mednarodnem testu je bilo več kot 30 modelov), pa testiranja kažejo, da je iPad v različnih izvedbah zaenkrat še vedno suvereno na vrhu. V drugi kakovostni skupini so tablični računalniki z operacijskim sistemom Android, pri katerih pa je že treba biti pazljiv, saj je med njimi precej takšnih, ki so zgolj povprečni. Tablični računalniki z operacijskim sistemom Windows 7 ali pa tisti z lastnim operacijskim sistemom sicer niso nujno slabi, vendar je uporabniška izkušnja drugačna: na eni strani gre za operacijski sistem, ki ni prilagojen napravi, na drugi strani pa za bistveno omejeno funkcionalnost.

Operacijski sistemi tabličnih računalnikov:

Tablični računalniki uporabljajo različne operacijske sisteme.

Windows:

-Slovensko znan kot okna, proizvajalec: Microsoft Corporation, plačljiv, simbol – okno (Pomočnik za izbiro tabličnega računalnika, 2017).

IOS:

-Včasih znan kot iPhone OS, proizvajalec: Apple, plačljiv, različice – iPhone, iPad, iPod, simbol – odgriznjeno jabolko (Pomočnik za izbiro tabličnega računalnika, 2017).

Linux:

-Proizvajalec: Razna podjetja in posamezniki (prost operacijski sistem), brezplačen, simbol – pingvin (Pomočnik za izbiro tabličnega računalnika, 2017).

Android:

-Proizvajalec: Google, po navadi že naložen na napravah, omogoča cenejše in lažje razvijanje programov, simbol android robot (Pomočnik za izbiro tabličnega računalnika, 2017).

Značilnosti

Današnje tablice se precej razlikujejo od ostalih naprav. So lahke (teža pod 1 kg), kar omogoča enostavno prenašanje in upravljanje. Imajo kakovosten zaslon. Omogočajo hiter zagon, saj tablic ne ugašamo, ampak jih večinoma le uspavamo. Tako je naprava za nadaljnje delo pripravljena le v nekaj sekundah. Porabijo malo energije, saj je z njo mogoče delati neprekinjeno 6 ur. Programov ni potrebno zapirati – odpiranje in zapiranje aplikacij se izvaja s preklapljanjem med aplikacijami. Omogočajo drsenje in povečevanje. Obe možnosti sta s pomočjo dotika omogočena na vseh ravneh, zaradi česar je uporabniška izkušnja s tablico precej drugačna, saj ti dve možnosti dajeta občutek, da uporabnik povsem obvladuje napravo. Premikajo uporabo k storitvam. V ospredju niso več različni raziskovalci datotek pač pa seznam aplikacij.

Uporaba

Tablica kot e-bralnik:

-Tablica je lahko precej dober e-bralnik, saj je uporaba zelo enostavna in praktična. Paziti moramo le, da jo ne uporabljamo na neposredni dnevni svetlobi, saj tam vidljivost njihovega zaslona odpove (Varga, 2014).

Tablica kot budilka:

-Ena izmed možnosti uporabe je tudi ta, da nas tablica zbudi. Mogoče jo imamo ob postelji že z namenom prebiranja knjig, pa naj opravlja še kakšno koristno delo. Aplikacij z vlogo budilke in alarma je ogromno, odločiti se moramo le, katera grafična podoba in slog nam najbolj ustrezata. Nekatere aplikacije obvladajo tudi serviranje svežih novic in vsebin iz družabnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, ali prikaz vremena in drugih dnevnih novic, povezanih z našo trenutno lokacijo (Varga, 2014).

Tablica kot namizni koledar ali digitalni organizator:

-Naslednja praktična nadgradnja tablice je raba namesto namiznega koledarja. Za to vlogo potrebujemo ustrezen ovitek ali stojalo, se nam pa tablica zato lahko kaj hitro odkupi, saj omogoča precej hitrejše iskanje opravil po koledarju, pa tudi vnašanje opravil vanj. Za takšno vlogo so še posebej primerne tablice z elektronskim peresom. Glede na široko funkcionalnost tablic lahko te na delovni mizi ali v pisarniškem okolju nadomestijo analogni rokovnik in celo organizator. Tako uporabnik še vedno veliko postori na računalniku, a nekatere druge informacije (stiki, opravila …) hitreje najde ob pomoči zaslona tablice, občutljivega na dotik (Varga, 2014).

Tablica kot fotookvir:

-Še ena zelo posrečena zamisel je preobrazba tablice v fotookvir. Tablice imajo navadno precej več prostora za hrambo slik (pa tudi videoposnetkov), drugače pa znajo za razliko od večine fotookvirjev slike črpati tudi iz spleta in tako ostanejo stalno na tekočem z dogajanjem. Prav tako ima skoraj vsaka tablica funkcijo zaporednega ali naključnega predvajanja fotografij (angl. slideshow), ki od nas zahteva zgolj izbiro mape ali albuma, kjer imamo shranjene fotografije, in že v naslednjem trenutku bo pred nami pravcati (precej drag) fotookvir. Tablice navadno ponujajo tudi več svobode pri nastavljanju intervala menjave predvajanih slik, vklopu/izklopu glasbe (Varga, 2014).

Uporaba tablice v avtomobilu:

-Tablica utegne priti zelo prav tudi v avtomobilu. Bržkone ne bo povsem utišala otroških vprašanj »Kdaj bomo prišli na cilj?«, »Kako dolgo še?« in podobnih, ki so jih deležni starši ob daljših vožnjah, ji bo pa kljub temu uspelo zamotiti najmlajše za kakšno urico. Bodisi z igranjem iger, ogledom risank ali drugih vsebin. Pri tem poskrbimo le, da tablico ustrezno namestimo na hrbtišče ali vzglavnik sedeža, saj ni najpametneje, da ima manjši otrok tablico med vožnjo v rokah (Varga, 2014). Tablica lahko med vožnjo rabi tudi odraslim, in sicer če ima sprejemnik GPS, z ustreznimi aplikacijami (tudi brezplačnimi) spremeni v pravcato navigacijsko napravo in voznika vodi do vnesenega cilja (Varga, 2014).

Tablica kot daljinski upravljalnik:

-Preobrazba tablice v daljinski upravljalnik se zdi manjše pretiravanje, pa vendar – tako imamo manj možnosti, da jo izgubimo na kavču. Vrsta pametnih televizorjev novejšega letnika že ima mobilne aplikacije izdelovalca za upravljanje televizorja, še vedno pa si lahko namestimo tudi katerega izmed drugih generičnih programov, ki jih najdemo na aplikacijskih tržnicah. Aplikacije na mobilnih napravah v marsičem prekašajo klasične daljinske upravljalnike – predvsem ponujajo hitrejši dostop do več funkcij ob rabi za dotik občutljivega zaslona (Varga, 2014)

Zaključek

Komu je tablični računalnik sploh namenjen? Glede na medijsko pozornost, ki že leta spremlja to tržno nišo, bi lahko predvidevali, da zelo široki populaciji. Ko pa pogledamo, kdo dejansko uporablja tablični računalnik ali vsaj resno razmišlja o nakupu, pa ugotovimo, da tabličniki, čeprav dosegajo visok tržni spon, še zdaleč niso na ravni popularnosti, ki jo prikazujejo mediji. Če ste eden izmed tistih, ki mora vedno imeti pri sebi najnovejšo tehnično igračo, potem je tablica že ta trenutek stvar, ki vam ne sme manjkati. A brez skrbi; tudi tisti, ki tabličnega računalnika za zdaj še ne namaravate kupiti, ne boste prav veliko zamudili. Bi pa tablični računalniki ob zdajšnjem tempu razvoja marsikomu lahko kmalu postali naprava, ki bi (skoraj) izničila potrebo po uporabi osebnega računalnika, kot ga pojmujemo danes.

Viri

Življenje in tehnika(Setnikar,2017,Tablični računalniki,str.8-22)

(Tablični računalniki, 2017,https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201703585.pdf)

Delo