NAUTILUS-X
Non-atmosferic universal transport intended for lenghty United States exploration.
Vesoljsko plovilo Nautilus-X bo morda prvo vesoljsko plovilo, ki bo po skoraj 50 letih astronavte znova popeljalo onkraj nizke zemeljske orbite. Ime je dobilo po podmornici iz romanov Julesa Verna.
Ameriška vesoljska agencija Nasa po upokojitvi flote vesoljskih raketoplanov proučuje možnost izgradnje vesoljskega plovila, ki bi ga lahko uporabili za več različnih vesoljskih odprav s človeško posadko. Šlo naj bi za prvo pravo vesoljsko ladjo. Takšen koncept vesoljskega plovila bi bil ključen predvsem za odprave v globoko vesolje.
Trenutni načrti predvidevajo izdelavo plovila, ki bi ga lahko uporabili za potovanja, trajajoča od enega meseca do dve leti, kar Nasa uvršča med dolgotrajna vesoljska potovanja. Vesoljski raketoplani so namreč omogočali le kratkotrajne dvotedenske izlete v orbite. Plovilo bi lahko uporabili za odprave na Luno, Mars, Venero, do asteroidov ali še globlje v vesolje.
Zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki se je podala onkraj nizke zemeljske orbite, je bila
odprava Apollo 17 leta 1972, ko so ameriški astronavti še zadnjič
pristali na Luni. Bila je šesta in do sedaj zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. To torej pomeni, da smo bili zadnjih 40 let
omejeni na razmeroma majhen košček vesolja v neposredni bližini
Zemlje, kjer se nam ni treba bati nevarnega sevanja,
ki je posledica Sončevih izbruhov.
Mednarodna vesoljska postaja je s svojim položajem v nizki zemljski orbiti odlično izhodišče za vesoljske odprave v globoko vesolje in ob enem primeren kraj, kjer se bi astronavti pripravljali na odpravo z Nautilus-X. Vesoljsko postajo bi lahko tako dodatno izkoristili še pred njeno upokojitvijo po letu 2025. Pri gradnji plovila Nautilus-X bi lahko uporabili sestavne dele, ki so bili namenjeni za omenjeno vesoljsko postajo, a jih potem niso vgradili. Uporabili pa bi lahko tudi nekatere sestavne dele, ki so ostali od programa vesoljskih raketoplanov.
Načrte za izgradnjo plovila Nautilus-X je treba razumeti v okviru obširnejše raziskave znotraj Nase s pomočjo katere poskušajo indetificirati ključne tehnologije s pomočjo katerih bodo v prihodnosti podprli vesoljske raziskave. V ta namen so ustanovili ekipo TAAT ( technology applications assessment team), ki je že predlagala nekaj projektov. med njimi so se znašli naprimer: servisiranje satelitov, odprava na Luno, ki bi na njeni površini pridobivala tekočo vodo, brezično pošiljanje električne energije iz vesolja, novi ionski pogoni in vesoljska postaja za gorivo.
GRADNJA PLOVILA
Nautilus-X naj bi bil modularno zgrajen iz sestavljenih elementov, ki bi se v vesolju raztegnili ali napihnili, tako kot na primer napihljivi vesoljski moduli, ki jih izdeluje Bigelow Aerospace.
Standardna različica plovila vsebuje le tri takšne module, medtem ko ima izpeljanka plovila, namenjena za daljša potovanja še dodatne napihljive module. Astronavte bi zaščitili s pomočjo rezervarjev vode in tekočega vodika. V tem plovilu bi bilo prostora za šest oseb in dovol zalog hrane.
Ni namenjeno pristajanju na različnih vesoljskih telesih, saj je sposobno le delovanja v brezzračnem prostoru vesolje. Zaradi tega ne potrebujemo toplotne zaščite za spust skozi atmosfero.
Zaželena je, da bi bili ti moduli napihljiva, tako da bi bila na razpolago čim večja prostornina. Na pogonski strani tega ogrodja bi lahko pritrdili običajne raketne motorje, ionske motorje ali jedrski pogon. Nanj bi bila pritrjena tudi posebna vozila, ki bi jih uporabili za pristanke na različnih vesoljskih telesih. Predvidena je celo manjša farma, znotraj katere bi na dolgih odpravah proizvalaji hrano za posadko in prostor za opazovanje okolice.
Sestava plovila bi se lahko spreminjala glede na namen odprave. Plovilo Nautilus-X ni namenjeno pristajanju na različnih vesoljskih telesih. Sposobno je le delovanje v brezzračnem prostoru vesolja. Zaradi tega ne potrebuje toplotne zaščite za spust skozi atmosfero ali drugih pristajalnih naprav, kot so padala in pristajalne noge. To konstruarjem omogoča preprostejše modularno načrtovanje njegvoe konstrukcije.
Na osrednji osi plovila bi nameščeno ogrodje omogočalo spajanje z različnimi dodatnimi moduli, ki bi bili lahko dodatni moduli. Na pogonski strani bi bili pritrjeni raketni motorji, ionski motorji in jedrski pogon. Z ogrodja se bi raztezale sončne celice in robotska roka. Priterjena bi bila dodatna vozila, ki bi omogočala pristanke na vesoljskih telesih.
Centrifuga s premerom okoli 10 metrov bi vsebovala napihljive in raztegljive sestavne dele, ki bi omogočali njeno iztrelitev s pomočjo običajnih vesoljskih raket. Centrifuga se bi morala vrteti s hitrostjo 10 vrt./min. Na Nautilus-X bi centrifugo lahko uporabili kot bivalni modul za astronavte. Centrifugo bi preizkusili na Mednarodni vesoljski postaji, preden bi jo namestili na Nautilu-X. Gradnja cetrifuge bi trajala 39 mescev. Za zdaj ima manjša različica centrifuge premer 9,1 metrov, večja pa 12 metrov.
Celotno plovilo bi gradili 64 mescev.
MOŽNE ODPRAVE
Potovali bi lahko na Luno. S tem plovilom bi se ljudem uresničila želja po potavanju k Marsu. Med zanimivimi cilji tovrstnih odprav so tudi Zemlji bližnji asteroidi in Lagrangeeve točke, v katerih se uravnotežijo sile dveh vesoljskih teles, kot sta na primer Zemlja in Luna ali Zemlja in Sonce. Odprave do teh točk bi bile odlična generalka za bolj ambiciozne odprace do drugih planetov. Odkrivali bi lahko L2 točko, ki se nahaja na nam skriti strani Lune.
Nautilus-X bi lahko uporabili pri raziskovanju Venere in Saturnove lune Titan in sicer s pomočjo robotov na daljinsko upravljanje. Posadka bi lahko robote upravljala iz orbite ali Lagraneevih točk, pri tem bi bila odzivnost robotov pri upravljanju bistveno boljša kot iz nadzornega centra na Zemlji. Do Zemlje bi povratne informacije potovale dlje. Upravljanje robotov postaja zanesljivo in astronavti bi lahko na tak način pridobivali izkušnje, saj bi se počutili kot da se dejansko nahajajo na površini ustreznega vesoljskega telesa brez tveganj, ki jih predstavljajo pristanki na površini. Vesoljsko plovilo ponuja možnost vesoljske postaje, ki bi bila namenjena reševanju, oskrbovanju, zavetju za astronavte in vesoljske bolnišnice.
PREDNOSTI IN SLABOSTI
Plovilo bi pri dolgoročnem raziskovanju vesolja imelo nedvomne prednosti. Ena od teh je da bi plovilo uporabljali za več različnih vesoljskih raziskav. Slabost trenutnih načrtov plovila je ta, da predvidevajo radijsko anteno za potrebe komunikacije z Zemljo in drugimi vesoljskimi plovili. Žal bodo načrti za Nautilus- Xbodo najverjetneje ostali neuresničeni, saj za zdaj kaže, da se Nasa ne bo odločila za gradnjo. Kljub temu gre za projekt, ki ima velikanski potencial in bi lahko omogočil izgradnjo šrvega vesoljskega plovila, primernega za medplanetarna potovanja s človeško posadko. Nautilus- X danes predstavlja najboljši pibližek vesoljskega plovila, ki bi lahko človeštvo pripeljalo do Marsa in naprej.
